Sence, ki so oživele: Arduino in 8 žic za božično razstavo

Učiteljica je za božično-novoletno razstavo izdelala čudovit izdelek: figure, ki pridejo do izraza šele, ko za njimi zaplešejo sence. Potrebovala je osvetlitev in predlog je bil preprost: »Zadaj namesti eno luč, pa je.« Takoj sem vedel, da to ne bo šlo. Namesto razlage sem prinesel luč, jo postavil za izdelek in prižgal. Svetloba je bila, senc, ki si jih je želela, pa nikjer.

Pet minut ni dovolj

Prava rešitev mi je padla na pamet takoj, a sem bil pošten: to ni delo za pet minut. Učiteljica me ni hotela obremenjevati, vendar je bilo jasno, da brez prave osvetlitve njen izdelek ne pride niti približno do izraza. Vsaka figura potrebuje svoj vir svetlobe na pravem mestu – šele takrat nastane senca, ki ima obliko.

Kako je nastalo

• Dve plošči, povezani v eno steno, ki stoji za izdelkom.
• V plošči sem izvrtal luknje točno tam, kjer je morala biti svetloba, in vanje vstavil LED diode.
• Za spoje sem uporabil risalne žebljičke: v ploščo zapičeni so odlični spajkalni kontakti, povezave pa tečejo od žebljička do žebljička.
• Na mestu razstave ni bilo elektrike. Rešil sem jo z mrežnim kablom UTP: vseh osem žic v njem je nosilo napajanje in signale do Arduina, ki je stal zadaj v kabinetu, kjer je bila vtičnica.

Arduino poskrbi za čar

Diode ne svetijo samo. Program na Arduinu jih krmili: lahko svetijo vse hkrati, lahko pa se prižigajo po stolpcih od leve proti desni, tako da svetloba potuje čez razstavo in sence zaživijo. Ta drobni učinek je naredil največ.

Učiteljičin izdelek je tako prišel do izraza, razstava pa je zaživela v vsem svojem sijaju. Včasih je »ena luč« res premalo.